Moje prve letošnje počitnice na morju*

Takoj po uspešni opravljeni maturi sem se odpravila na morje. Nisem bila prepričana ali bom naredila maturo ali ne. Ko sem prišla domov sem vse spakirala v 15 minutah, ker se mi je zelo mudilo na pot do morja.

V šoli sem dobila priznanje ob uspešni maturi in sončnico. Ravnateljica nam je še ponudila kozarec penine.

Tako sem uradno postala ekonomska tehnica.

 Prijateljici sta bili že od zjutraj morju. Po dolgem iskanju kje je apartma, sem končno prispela. 

Bil je zelo lep pogled na Sečovljske soline.

Na naslednjih slikah je naša pot. Bila je dokaj naporna pot in tik pred ciljem so nas čakale še stopnice.

 Ponoči je bilo zelo neprijetno iti po tej poti, saj ni bilo nikjer nobene javne razsvetljave, zato smo imele s seboj baterijo. Najboljše mi je bilo hoditi po potki ob morju, ker so bile na tleh majhne lučke in je bilo vsaj malo svetlo. Pot je vodila čez kamp Lucija, kjer je bila končno javna razsvetljava. 

Do plaže smo imele približno 20 minut hoje. Do Portoroža pa okoli 1 ure hoje. 

Prvi večer smo se pozno odpravile ven (nekaj čez 11 zvečer) in kot so nam povedali, da ni nobene javne razsvetljave, razen ob potki ob morju, v kampu in naprej do Portoroža, smo vzele s seboj baterijo. 

Nazdravile smo na mojo uspešno opravljeno maturo.

Čez par urc smo se opravile proti domu. Pridemo do konca kampa in bila so vrata zaklenjena. In ravno po tisti poti čez kamp pridemo do našega apartmaja. Preplezat se žal ni dalo. Nismo vedele, da varnostnik ob določeni uri  vrata zaklene. Odpravile smo se na začetek kampa, da bi šle po drugi poti domov. Ta pot je vodila po klancu navzgor in spet ni bilo nobenih luči. Odločile smo se, da gremo nazaj v kamp in počakale, da bodo odprli vrata :D Sedele smo na klopcah in občudovale sončni  vzhod.

Bile smo zelo utrujene in ko se je malo bolj  zdanilo, smo se odločile, da gremo spet na začetek kampa in po tistem klancu do doma. Bilo je zelo naporno.  In končno smo prispele domov.

 Cosmopolitan

 Najboljši koktelj v Alayi. Imenuje se Moo.

 Občudovanje sončnega zahoda.

 Bile smo še na plaži, ko se je čedalje bolj začelo pripravljati na nevihto.

Ravno, ko smo prispele domov je začelo malo deževati in se čedalje bolj bliskati in grmeti. Stala sem na dežju in poskušala ujeti strelo. In uspelo mi je. Naredila sem okoli 800 slik samo strel, bliskov, ker sem samo slikala in slikala in nekatere slike zelo dobro uspele in ta je ena izmed njih. 

Preživela sem enkraten teden v dobri družbi, se nasončila, nakopala in se predvsem nahodila. :D

Konec meseca pa se spet odpravljam na morje.

xoxo, Lisa.